Facebook skupina Facebook stran Twitter Youtube

Brez ozaveščenih državljanov ne bo ustreznega ravnanja z odpadki

 

»Bodo prihodnje generacije gledale na našo civilizacijo kot na civilizacijo odpadkov? Kot na civilizacijo, ki ni znala živeti v sozvočju z naravo, ki je le trošila in odmetavala?« se je v uvodu razprave o ravnanju z odpadki spraševal predsednik državnega zbora in častni pokrovitelj akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! dr. Pavel Gantar. Povprečen Slovenec je v letu 2008 proizvedel 453 kilograme komunalnih odpadkov, to je odpadkov, ki največkrat končajo na odlagališčih, količina pa je iz leta v leto večja. Ali lahko trend obrnemo in kako, so razmišljali udeleženci razprave Očistimo Slovenijo: za vedno.

Statistika ni laskava predvsem na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Slovenci po proizvedenih komunalnih odpadkih sicer nismo v evropskem vrhu, tam so Irci s preko 800 kilogrami komunalnih odpadkov, povprečen Evropejec pa jih je v letu 2008 proizvedel 517 kilogramov. A če se lahko pohvalimo, da proizvedemo podpovprečno veliko odpadkov, z njimi ne ravnamo najbolj okolju prijazno. Kot je povedala Tanja Garbas iz Statističnega urada, kar tri četrtine teh odpadkov odložimo na deponije za odpadke. Odlaganje je sicer še vedno najpogostejše reševanje vprašanja ravnanja z odpadki, ni pa edino. Tako v Nemčiji odložijo le odstotek odpadkov, pa tudi na Nizozemskem, Danskem, Švedskem in v Belgiji odstotek odpadkov, ki končajo na deponijah, ne preseže 5 odstotkov vseh komunalnih odpadkov.

»Odlaganje velike večine odpadkov na deponije je hkrati strošek in izguba,« je rekel Albin Keuc z Ministrstva za okolje in prostor. »Odpadki so namreč lahko vir ali surovina za nove izdelke, kot tudi blago za prodajo. Vse bolj se uveljavlja koncept brez odpadkov, kar pomeni, da se vse zbrane odpadke spet uporabi in se ničesar ne odloži na deponije. Prva je tak koncept uzakonila Nova Zelandija v letu 2001,« je povedal Keuc. Dodal je, da to pomeni globalne spremembe v razmišljanju, saj morajo proizvajalci že pri zasnovi izdelka razmišljati, kako preprečiti nastajanje odpadkov.
»Danes pa živimo v svetu, kjer velja linearno ravnanje z izdelki, in kar 99 odstotkov jih nima dobe uporabnosti, ki bi bila daljša od šestih mesecev,« je dodala Petra Matos.

A če so podatki znani in ne ravno laskavi, kaj lahko naredimo? Predvsem osveščanje je področje, na katerega so opozorili sogovorniki. Z osveščanjem lahko dosežemo in spremenimo vedenje velike večine populacije. Sistema ločenega zbiranja odpadkov, kakršnega smo uvedli, nima smisla spreminjati, treba ga je izboljšati. Med predlogi pa so bili tudi obdavčitev tistih, ki ne reciklirajo in njihova stigmatizacija, pa tudi davčne olajšave za ozaveščene ter hude kazni za kršitelje. Razpravljavci so odprli tudi vprašanje trgovine in proizvajalcev izdelkov, ki sistematično proizvajajo in ponujajo odpadke, pri čemer potrošnik niti nima izbire, ter govorili o spremembi miselnosti, da je odpadek nekaj brez dodane vrednosti.

Oglejte si še poročilo z okrogle mize, ki je potekala 8. aprila.

Tekst: Martina Budal


Prijava na Čist-e-novice