Evropa se utaplja v odpadkih, saj po podatkih Evropske komisije na celini letno ustvarimo kar 2,6 milijarde ton odpadkov, kar je več kot šest ton na vsakega prebivalca. Za urejanje področja ravnanja z odpadki v EU velja približno 60 različnih zakonodajnih dokumentov, a je njihovo izvajanje tako slabo, da v komisiji odpadke obravnavajo kot eno najresnejših okoljskih groženj in razmišljajo o ustanovitvi evropske agencije za odpadke.
Glavne težave pri uveljavljanju zakonodaje so premalo virov za inšpekcijske in kontrolne preglede, preko katerih bi jo učinkovito uveljavljali, organizacijske težave, kot so slaba koordinacija med različnimi nacionalnimi telesi, zadolženimi za področje odpadkov, v mnogih državah članicah ravnanje z odpadki ni prioriteta, zaradi česar je področju dodeljenih malo denarja in ljudi, države pesti tudi pomanjkanje strokovnjakov, ki bi pripravili načrte za ravnanje z odpadki, nenazadnje pa države različno interpretirajo zahteve, ki jih EU postavlja glede ravnanja z odpadki.
Posledice so znane – velik porast divjih odlagališč, veliko število deponij, ki ne ustrezajo evropskim zahtevam, težavi, s katerima se še kako sooča tudi Slovenija, ter nelegalni prevozi odpadkov. Takih je približno petina, je pokazal obsežen nadzor, ki ga je naredila komisija, večinoma gre za izvoz odpadkov v Afriko in Azijo v nasprotju s prepovedjo izvoza nevarnih snovi ali pa za kršitev zahtev glede informacij za izvoz 'okolju prijaznih' nenevarnih odpadkov.
Zdaj že nekdanji komisar za okolje Stavros Dimas je ob objavi rezultatov raziskave dejal: »Izpolnjevanje zakonodaje EU je bistveno, če želimo doseči splošni cilj zakonodaje EU na področju odpadkov, ki je varovati zdravje evropskih državljanov in okolje. Preučiti moramo vse možnosti, tudi ustanovitev agencije ali organa EU, ki lahko omogoči, da zakonodaja EU zagotovi čim več koristi za državljane, okolje in gospodarstvo EU.«
Agencija, katere ustanovitev predlaga Evropska komisija, bi nadzorovala delovanje nacionalnih sistemov ravnanja z odpadki, koordinirala kontrolne preglede in inšpekcijske nadzore, skrbela bi za izobraževanje uradnikov, zaposlenih v državah članicah. Hkrati bi delovala kot svetovalno telo komisiji pri vprašanjih ravnanja z odpadki. Za zagon agencije bi potrebovali 1,6 milijona evrov v dveh letih, redno delo pa bi evropske davkoplačevalce stalo nekaj več kot 16 milijonov evrov. V njej bi delo dobilo približno 60 ljudi, od tega skoraj 50 strokovnjakov s področja ravnanja z odpadki, še 20 zaposlenih pa bi skrbelo za opravljanje inšpekcijskih pregledov.
Tekst: Martina Budal