Facebook skupina Facebook stran Twitter Youtube

Plastične vrečke kot simbol onesnaževanja

 

Ko govorimo o onesnaževanju okolja, so plastične vrečke obrobnega pomena. Vseh 16 tisoč ton plastične embalaže, del katere so tudi vrečke, kolikor je letno damo na slovenski trg, predstavlja namreč manj kot 10 odstotkov vse embalaže, ki jo letno porabimo v Sloveniji. A hkrati prav pri uporabi plastičnih vrečk lahko vsakdo naredi spremembe, ne da bi to zahtevalo veliko denarja ali napora.

Po podatkih iz preteklega leta naš največji trgovec Mercator vsako leto na trg da 165 milijonov plastičnih vrečk, od tega je velika večina, kar 145 milijonov vrečk, ločevalnih, le 20 milijonov pa je nosilnih vrečk, v katerih domov odnesemo večje nakupe. Ob tem pa kupci opravijo le 120 milijonov nakupov letno. Prava težava so ločevalne vrečke, male vrečke, v katerih naberemo sadje in zelenjavo ali jih vzamemo na blagajni, kjer so na voljo brezplačno.

Foto: Martina Budal

V Mercatorju so sicer izvedli akcijo brezplačnega razdeljevanja nosilnih vrečk, platnene vrečke ponujajo tudi nekateri drugi trgovci, na primer Simobil, večinoma pa imajo v trgovinah plastične vrečke za normalen del storitve, in vanje spravijo vse, od šivanke do televizorja. Velika večina jih konča med odpadki. Po podatkih Slopaka, ki pri nas skrbi za odvoz in reciklažo odpadne embalaže, vsak prebivalec porabi 17 kilogramov plastike na leto, zberemo in recikliramo pa le nekaj več kot polovico, to je 8,6 kilograma plastike.

Medtem ko trgovci v Sloveniji nimajo pravega recepta, kako potrošnike pripraviti do tega, da bi porabili manj plastičnih vrečk, so v Veliki Britaniji trgovci sprejeli prostovoljno zavezo k zmanjševanju njihove porabe. Kot pravi Mike Jefferson iz podjetja Valpak, ki na Otoku svetuje glede recikliranja, trgovci spodbujajo kupce, naj ne vzamejo plastičnih vrečk tudi s tem, da za vrnjeno vrečko dobijo točke zvestobe. Zaenkrat so porabo plastičnih vrečk zmanjšali za četrtino, njihov cilj pa je 70-odstotno zmanjšanje, je še pojasnil.

In kaj lahko naredite vi?

  • Priskrbite si močnejšo platneno vrečko (ali nakupovalno torbo, voziček …) in jo vedno, ko greste po nakupih, vzemite s seboj.
  • Če že kupite plastično vrečko, jo uporabite večkrat.
  • Če kupujete sadje in zelenjavo v trgovini in če kupujete manjše količine, dajte več različnih vrst v eno vrečko, na katero nalepite nalepke s ceno drugo pod drugo.
  • Ko kupite kaj manjšega oz. ne potrebujete vrečke, to povejte trgovcu (ki bo sicer samodejno dal kupljeno stvar v vrečko).
  • Če imate na voljo v trgovini papirnate in plastične vrečke, se odločite za prve.
  • V nekaterih trgovinah (npr. Spar) lahko kupite namesto plastične vrečke biološko razgradljivo vrečko (je veliko prijaznejša okolju in prav tako trdna kot plastična), ki jo lahko porabite za biološke odpadke.
  • V trgovinah, kjer zamenjajo staro vrečko za novo (npr. E. Leclerc), odsluženo vrečko zamenjajte.
  • Če ne za drugo, stare vrečke porabite za ločevanje odpadkov, a na samem mestu ne pozabite papirja, bioloških odpadkov idr. stresti ven in vrečke vreči v kontejner za plastiko oz. embalažo.

Tekst: Martina Budal in Petra Arula


Prijava na Čist-e-novice