Pred odhodom na teren še nekaj koristnih napotkov za vsak slučaj:
Nevarni odpadki
Med nevarne odpadke sodijo baterije, akumulatorji, barve, laki, premazi, odpadna motorna olja, zdravila, pesticidi in druga zaščitna sredstva, kisline in druge kemikalije. Na divjih odlagališčih so odvrženi v originalni, označeni embalaži, pogosto pa tudi v improvizirani embalaži, sodih, vrečah, jeklenkah in drugih posodah, v razsutem stanju ali razliti po tleh, opozarja dr. Dušan Žigon v imenu Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) z Instituta Jožef Stefan.
Ob tovrstnih najdbah nevarnih odpadkov naj ljudje ravnajo samozaščitno, s priročnim orodjem in sredstvi (pesek, zemlja) preprečijo nadaljnje iztekanje ali stresanje nevarne snovi, evidentirajo najdbo in o njej obvestijo koordinatorja akcije ali Ekološki laboratorij z mobilno enoto (tel. 031 426 706), ki bo 17. aprila z okrepljeno ekipo posredoval na terenu.
Oglejte si tudi vizualne oznake lastnosti nevarnih snovi.
Gnezdišča ptic
Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije opozarjajo vse udeležence akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, da v času akcije poteka gnezdilna sezona za večino ptic gnezdilk, ki prebivajo pri nas. Vse udeležence akcije zato pozivajo k posebni previdnosti pri čiščenju divjih odlagališč na območjih, kjer gnezdijo ptice, kot so npr. vznožja skalnih sten, travniki, gozdovi, obrežja rek in potokov, mejice in grmišča.
»V tem obdobju so ptice namreč zelo občutljive na razne motnje, kot sta hrup in fizične motnje, in lahko zaradi teh razlogov zapustijo svoje gnezdo oziroma zarod. Skupaj jih lahko obvarujemo, le prisluhniti jim je treba! Za nas in za naše prihodnje rodove,« pravijo ljubitelji ptic.
Več informacij na spletni strani DOPPS.
Zaščita pred klopi
Ko gremo v naravo, bodimo primerno oblečeni. Telo naj bo čim bolj pokrito: hlače naj bodo dolge, s hlačnicami v obuvalu, srajca z dolgimi, zapetimi rokavi, oblačila pa svetle barve, saj na njih lažje opazimo klope. Dobro zaščito nudijo odvračala ali repelenti, vendar zaščita s sredstvi za odganjanje mrčesa ni povsem zanesljiva in deluje omejen čas. Najpomembnejše je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, pregledamo in odstranimo morebitne klope. Po možnosti se tudi oprhamo in zamenjamo oblačila. Klopa ne smemo iztrgati s silo, ker ga tako odtrgamo. Rilec in del telesa, ki ostane v koži, lahko povzroči ognojitev. Klopa primemo s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečemo. Če to naredimo v prvih 24 urah, je možnost okužbe manjša, svetuje Darko Pristovnik z Zavoda za gozdove Slovenije.