Do največje vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! nas loči le še slab mesec.
Prav je, da se vprašamo, kakšen odnos imamo do odpadkov, s katerimi bremenimo Zemljo, in da se še bolj discipliniramo. Vzrokov je več kot dovolj, in če se vam kdaj ne bo ljubilo razdreti nekega odpadka, ker je iz različnih materialov, se spomnite na spodnje vrstice.
Preveč smetimo!
Tedenska poraba povprečne družine v razvitih državah znese 4 steklene kozarce ali steklenice, 13 pločevink, 3 plastenke in 5 kilogramov papirja in kartonske embalaže, in v Sloveniji ni nič drugače. Vsak Slovenec pridela povprečno okoli 420 kg komunalnih odpadkov letno. Od tega je odpadne embalaže okoli 100 kg.
Dejstva
Če odpadna embalaža konča na odlagališču odpadkov, se pločevinka razkraja 200 let, plastenka 100 let, steklo pa več kot 1000 let.
Če se odpadna embalaža predela, lahko iz 350 pločevink izdelamo vrtni žar, iz 150 pa ročno kosilnico. Iz 50 plastenk pridobimo toliko surovin, da se lahko izdela vrtni sončnik, 1600 plastenk pralnega praška pa zadostuje za manjši plavalni bazen.
Za tono papirja je treba posekati 17 majhnih oziroma dve veliki drevesi.
Kar 42 % vse proizvedene plastike na svetu se porabi za izdelavo plastične embalaže.
Z recikliranjem steklenice v primerjavi s proizvodnjo nove prihranimo toliko energije, da zadostuje štiriurno gorenje 100-vatne žarnice.
Večina steklenic vsebuje vsaj 25 % recikliranega stekla, saj se steklo lahko reciklira v celoti in neskončnokrat.
55 % v Evropi proizvedenega jekla je proizvedenega iz recikliranega železa.
Proizvajanje jekla z reciklažo prihrani kar 75 % energije, ki je potrebna za celotno proizvodnjo.
Deponije odpadkov povzročijo emisije približno 3 % evropskih toplogrednih plinov z oddajanjem metana, ki nastaja pri razpadanju biološko razgradljivih odpadkov. Z recikliranjem organskih odpadkov ali kompostiranjem, če imate vrt, lahko pomagate zmanjševati to težavo.
Pri vas ločujete?
Seveda. To zdaj počnemo že skoraj vsi. Prišlo nam je v kri in ugotovili smo, da stvar sploh ni tako zapletena kradljivka časa, kot smo mislili sprva, da tudi pokrovček s kozarca od kumaric odstranimo en, dva tri, preden kozarec vržemo med steklo, zamašek pa med kovine. Sicer pa smo kozarec odprli že takrat, ko smo iz njega stresli kumarice ...
In prav tukaj vidim veliko težavo vsakokrat, ko odlagam odpadke in vedno se počutim grozno, ko vidim, kaj vse ljudje mečejo v posamezen zabojnik.
Ločeno zbiranje odpadkov je okolju prijazno
- Z ločenim zbiranjem zagotovimo, da koristni odpadki končajo v predelovalni industriji in ne na odlagališču.
- Industriji vračamo surovine za proizvodnjo novih izdelkov.
- Varujemo dragoceni odlagališčni prostor (samo pomislite, kam z vsemi odpadki, ki nastajajo dnevno v gospodinjstvih).
- Ohranjamo naravne vire.
- Varujemo naravo.
(Vir: Okoljsko raziskovalni zavod)
Da bo odpadkov čim manj:
- pri nakupu se odločite za embalažo, ki jo je mogoče vključiti v reciklažo;
- uporabite večkrat uporabno embalažo;
- dajte prednost proizvodom oz. embalaži iz naravnih surovin;
- informirajte se o okolju prijaznih alternativnih proizvodih;
- kupujte toliko, kot res potrebujete;
- kupljeno blago previdno skladiščite;
- primerno vzdržujte svoje aparate;
- pred uporabo preberite navodila za uporabo izdelka, napačna uporaba namreč lahko spremeni vaš izdelek v odpadek;
- izogibajte se izdelkov, ki so nevarni in je treba z njimi ravnati previdno.
(Vir: Okoljsko raziskovalni zavod)
Količine odpadkov, ki končajo na odlagališču, lahko v veliki meri zmanjšamo tudi tako, da natančno ločujemo odpadke in jih odlagamo v namenske zabojnike.
Še vedno premišljujete, ali bi ločevali ali ne, in se izgovarjate, da komunala tako ali tako strese vse odpadke na isti kup?
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo: "Praznjenje zabojnikov (s plastiko, plastično in kovinsko embalažo, stekleno embalažo ter papirjem, kartonom in kartonsko embalažo) poteka ločeno. Izvajalec lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki sortira in preda ustrezni družbi za ravnanje z odpadki oz. predelovalcem odpadkov." Res je, da se po smeti pripelje le en tovornjak, a če boste pozorni, boste videli, da ima ločene prekate za ločene odpadke. In če še vedno ne verjamete, pobrskajte po spletu in poiščite predelovalce odpadkov – le kaj bi predelovali, in to vsako leto več, če ne bi bilo ločenih odpadkov?
Tekst: Petra Arula