|
Nevarni odpadki
Konec je sprenevedanja, da je industrija največji krivec za onesnaževanje in da tistih nekaj baterij, škatlic z zdravili in kartuš ter star prenosni telefon, ki jih odvržemo na leto, ni nič proti bližnji tovarni z barvami in laki. V tovarni so že pred leti morali spremeniti svoje ravnanje s škodljivimi snovmi, ki jih skrbno ločujejo, da so lažje za predelavo. Nevarne odpadke, ki nastanejo v gospodinjstvih, pa je zaradi večje razpršenosti in velikega števila virov zelo težko nadzorovati: z eno samo baterijo, ki jo vržemo v zabojnik med druge odpadke, namreč povzročimo, da nevarne snovi, v tem primeru težke kovine, kot so kadmij, nikelj in krom, lahko tudi živo srebro, svinec in podobno, okužijo še vse druge smeti. Tako se nevarne snovi iz teh odpadkov sprostijo v okolje, predvsem v tla in podzemne vode (voda jih izpere v zemljo, od tam pa prej ali slej pridejo v vir pitne vode, v hrano in tudi v naša telesa).
Prav zato je čas, da si nehamo zatiskati oči in sprejmemo odgovornost do svojega zdravja, zdravja naših otrok, živali in matere Zemlje. Na trgu Evropske unije je kar za 40 milijonov ton izdelkov, ki kot odpadki sodijo med nevarne.
Foto: Gašper Kocjančič
Kaj se dogaja z nevarnimi odpadki?
Za odstranjevanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se uporabljajo različni postopki:
Jedilno olje, maščobe, razredčila: recikliranje (predelajo jih v sekundarno gorivo za cementarne)
Baterije in svinčevi akumulatorji, fluorescenčne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, računalniška oprema (računalniki, monitorji, tiskalniki): recikliranje
Kisline, baze in fotokemikalije: fizikalno-kemična obdelava
Mazalna olja in maščobe: uporaba za energent
Barve, črnila, lepila, topila in smole, detergenti, čistila, zdravila, pesticidi in biocidi, embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi, prazne tlačne posode (pršila): visokotemperaturni sežig
Drugi tovrstni odpadki: visokotemperaturni sežig
Zapomnite si: s sežiganjem odpadkov na vrtu v zrak spustimo nešteto škodljivih ali celo strupenih plinov, zato je to ena izmed najškodljivejših možnosti odstranjevanja odpadkov, na kar brez skrbi lahko opozorite tudi brezvestnega soseda.
Kam z nevarnimi odpadki?
- Veliko jih lahko preprosto zamenjate za nove ali jih obnovite: stare in obrabljene baterije oddajte v trgovini, v kateri ste jih kupili; v večini večjih trgovinah, v katerih prodajajo baterije ali aparate na baterije, stoji blizu blagajne škatla za izrabljene baterije. Še bolje je, da se odločite za baterije, ki jih lahko polnite na sončne celice, z njimi boste prizanesli tako Zemlji kot svoji denarnici.
- Tudi stare kartuše pustite v trgovini, v kateri ste jih kupili; ob vračilu stare kartuše, ki jo je mogoče obnoviti, boste dobili popust, nekatere pa lahko polnite tudi sami.
- Stara zdravila lahko od novega leta naprej oddate v lekarnah, na vseh deponijah, na katerih sprejemajo nevarne odpadke, in na vseh zbirnih akcijah nevarnih odpadkov.
- Stare hladilnike in hladilne skrinje (pazite, da jih ne boste pri prevažanju poškodovali) oddajte prodajalcu novega (tudi v tem primeru se lahko dogovorite za popust), prav tako je s prenosnimi telefoni, računalniki, televizorji, v katerih je uporabnih stvari (med njimi so tudi zlato, nikelj, aluminij, silicij, cink, železo, plastične mase …), ki jih po predelavi spet in spet lahko uporabljamo, nepravilno odloženi pa le obremenjujejo okolje.
- V trgovino vrnite tudi star avtomobilski akumulator, motorno olje pa zamenjajte na bencinski črpalki ali pri serviserju; olje nikakor ne sodi v zabojnik za odpadke, v odtok ali na tla!
- Če imate veliko garažo, v kateri se kopičijo barve, odsluženi hišni pripomočki in akumulatorji, dvakrat na leto (spomladi in jeseni) le izkoristite akcije, ki jih organizirajo posamezne občine (o zbirnih akcijah poročajo po lokalnih radijskih in televizijskih postajah, časopisih, plakatih, na spletnih straneh …), in jih odnesite do premičnih zbiralnikov nevarnih frakcij. Ob tem bodo uživali in se učili tudi otroci, ko bodo iz svojih igračk pobirali odslužene baterije …
- Če imate že preveč odpadkov, da bi čakali na organizirano akcijo zbiranja nevarnih snovi v vašem kraju, jih odpeljite do bližnjega zbiralnika nevarnih frakcij ali v zbirne centre, če so urejeni tudi kot zbiralniki nevarnih frakcij. Upravljajo jih izvajalci javne službe, najdete pa jih na spletni strani ali pa po njih povprašajte na svoji občini.
Foto: Gašper Kocjančič
Zavedni potrošniki
Količino nevarnih odpadkov lahko zmanjšate že pri nakupovanju, saj lahko izbirate predvsem tiste izdelke, ki niso nevarni za okolje oziroma vsebujejo manj okolju nevarnih snovi, pri njihovem prepoznavanju si pomagajte s simboli na embalaži.
Tekst: Petra Arula
|
Prijava na Čist-e-novice
|