So odlagališča res predraga?!


Pred akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu! in po njej smo organizatorji vsak dan prejeli več klicev in e-sporočil o tem, da so legalna odlagališča preprosto predraga! In da je prav zato v okolicah večjih deponij največ divjih odlagališč, saj ljudje, ko pripeljejo odpadke na odlagališče in izvejo za njihovo ceno, velikokrat zmajejo z glavo in odvržejo vsebino svojega prtljažnika za prvi ovinek – kar nikakor ni sprejemljivo.

Foto: Marinela Tončič

O problemu smo se pogovorili z Valterjem Nemcem iz Javnega podjetja Snaga d.o.o. Spregovoril je najprej o načelnem stališču: »Povezovanje ravnanja z odpadki s ceno ravnanja z odpadki legitimira nastajanje črnih odlagališč. Nesprejemljivo in nezakonito delovanje občanov, ki odpadkov na predajo ustrezni službi za ravnanje z odpadki, pač pa jih odvržejo v naravi, postaja popolnoma legitimno. Vprašati se moramo, zakaj okolje danes nima cene. Ali je to zato, ker je preveč pomembno in moramo storiti vse, da ga očuvamo? Ali zato, ker je popolnoma nepomembno in lahko z okoljem delamo, kar nam ustreza?

Cena odlaganja odpadkov ni vzrok za nastanek divjih odlagališč. Če bi bilo to res, bi bilo največ divjih odlagališč v visoko razvitih državah, kjer je cena najvišja.

Vzemimo primer obnove kopalnice ali kuhinje. Demontaža stare kuhinje, morda nekaj obrtniških del (elektrika, vodovod, keramika, pleskanje), montaža nove kuhinje. Za to potrebujemo nekaj tisoč evrov, odvisno od obsega prenove in standarda, ki ga želimo.

Kaj pa odpadki? Stara kuhinja (kosovni odpad), v primeru, da je ne uporabimo (vsaj delno v kleti ali garaži), nekaj gradbenih odpadkov (morda četrt kubika ploščic in ometa), nekaj odpadkov, povezanih s staro napeljavo (cevi, kabli, morda stare vtičnice, pipe idr.), embalaža nove kuhinje (PE-folija, karton,  papir, stiropor, včasih morda odpadni les), nekaj odpadkov, povezanih z vgradnjo nove keramike, nekaj povezanih z montažo. Pojavlja se nekaj vprašanj: Ali odpadke ločujemo ali pa jih bomo pomešali? Ali bomo od izvajalcev zahtevali ločevanje odpadkov ali ne? Če jih oni ne ločujemo – ali bomo odpadke ločili sami? Kolikšen del investicije smo pripravljeni nameniti za ravnanje z odpadki? Nič, en, tri, pet ali deset odstotkov?

Vse ločeno zbrane odpadke lahko odpeljemo v zbirni center in jih brezplačno oddamo. Plačati moramo le stroške prevoza do zbirnega centra. Če si sposodimo prikolico, ne bomo porabili kaj več kot liter bencina, če najamemo prevoznika, pa bo strošek višji, vendar ne pretirano visok. Lahko pa naročimo 5-kubičen kontejner, vanj zmečemo vse odpadke in poravnamo stroške odvoza in odlaganja, ki ne bodo znašali 200 evrov. Cena ene tone odloženih odpadkov je 133,90 €, prevoz in najem kontejnerja se plača posebej. 200 evrov pa pomeni le slaba 2 do 3 odstotke povprečne investicije v prenovo kuhinje. Ali lahko, še bolje – ali smemo zaključiti, da je cena za ravnanje z odpadki previsoka in zato smemo odpeljati odpadke kamorkoli v naravo?« se sprašuje sogovornik.

»Ravnanje malih podjetnikov je podobno ravnanju, kot smo ga že opisali,« pravi Valter Nemec in nadaljuje: »Če stranka želi odvoz odpadkov, bo zanjo tudi plačala skladno z načinom predhodnega ločevanja odpadkov. Ali bo mali podjetnik odpadke zaračunal, nato pa odpeljal v naravo, presodite sami.«

Gradbeni odpadki sodijo v predelavo!

»Sploh pa, gradbeni odpadki ne sodijo na odlagališče, temveč v predelavo. Tudi cena predelave je neprimerno nižja kot je (današnja) cena odlaganja,« opozarja Valter  Nemec in se sprašuje: »Zakaj v Sloveniji ni dovolj predelovalnih kapacitet za gradbene odpadke? Verjetno je razlogov več. Dosedanje cene odlaganja so bile prenizke, zato predelave niso konkurenčne. Tudi kamnolomi imajo zelo nizke cene, zato so materiali iz predelave nekonkurenčni. Dejstvo je, da smo bili zaradi ohranjanja nizke cene storitev odlaganja in nizke cene gradbenih agregatov pripravljeni spregledati vrsto stroškov, ki sicer nastajajo, vendar jih v naših knjigah ne prikazujemo. Omeniti moramo ravnanje investitorjev, ki niso poskrbeli za ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki ter so se ti znašli v naravi.«

Janez Matos, eden od organizatorjev projekta, pravi, da so pogoji odlaganja odpadkov različni. Praktično na vseh odlagališčih pa lahko občani manjšo količino odpadkov odložijo zastonj.

»Cena odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov Barje v Ljubljani je 133,90 €/tono, za azbestne odpadke pa 78,2 €/tono,« nam je povedal Valter Nemec in dodal: »Ravnanje z odpadki je predpisano z uredbami, pravilniki, odloki. Določen je nadzor in kaznovalna politika. Vprašanje je samo, ali se nadzor izvaja ali ne. Če se nadzor ne izvaja in obstaja zelo majhna možnost, da bodo povzročitelji nelegalnih odlagališč kaznovani, bo nelegalnih odlagališč veliko, če pa bo nadzor korekten, bo nelegalnega odlaganja zelo malo.«

Tekst: Petra Arula


Prijava na Čist-e-novice