Strategija Zero Waste pomeni uresničevanje koncepta preprečevanja ali zmanjševanja nastajanja odpadkov pri izvoru.
Zero Waste je ravnanje z odpadki, ki ne vključuje odlagališč in sežigalnic. Odlaganje, sežiganje in reciklaža si med seboj nasprotujejo, saj tekmujejo za iste odpadke.
Etični in ekonomsko trdni principi
Strategija povezuje delovanje lokalnih skupnosti (ponovna uporaba, recikliranje, kompostiranje in zbiranje nevarnih snovi) in delovanje proizvajalcev (opuščanje uporabe nevarnih snovi in preoblikovanje embalaže in izdelkov tako, da ustrezajo zahtevam trajnostnega razvoja družbe in trajnostne proizvodnje). Ne vključuje pa le etičnih načel, temveč temelji na trdnih ekonomskih principih tako za lokalne skupnosti kot za podjetja. Ustvarja dodatna delovna mesta in nove oblike podjetništva, podjetjem pa ponuja povečanje njihove učinkovitosti, zmanjšuje uporabo dragih materialov iz naravnih virov in znižuje stroške odstranjevanja odpadkov.
Izkazalo se je, da sta najučinkovitejša načina za preprečevanje nastajanja odpadkov revizija v podjetjih in zaračunavanje odvoza odpadkov po volumnu in po teži tako za gospodinjstva kot tudi za podjetja. Najučinkovitejša sta zato, ker oba vzpodbujata odgovornost za nastajanje odpadkov.
V Novi Zelandiji bodo živeli brez odpadkov
Prelomna točka v razvoju gibanja Zero Waste se je zgodila leta 2001, ko je v Novi Zelandiji (3,5 milijonov prebivalcev, gostota poseljenosti 13 prebivalcev na km2) več kot polovica lokalnih skupnosti sprejelo Zero Waste kot način ravnanja z odpadki in postala prva država na svetu, ki je strategijo sprejela na državnem nivoju.
Država ima urejeno finančno podporo lokalnim skupnostim preko sklada Zero Waste New Zealand Trust. V desetih letih pričakujejo odpiranje 40.000 novih delovnih mest, povezanih z uvajanjem strategije. Večina lokalnih skupnosti namerava doseči Zero Waste (ali brez odpadka) cilj do leta 2015, nekatere do 2020. S tem je Nova Zelandija omajala trditve, da je Zero Waste le brezupni idealizem, da je cilj, ki ga ni moč uresničiti.
Ne le Nova Zelandija
Strategijo Zero Waste je sprejelo in vključilo v svojo zakonodajo več lokalnih skupnosti, mest in celo držav na svetu:
- Canberra, Avstralija (1996), cilj: postati mesto brez odpadka do leta 2010 (število prebivalcev 300.000),
- Seattle, Washington, je sprejel strategijo leta 1998 (število prebivalcev 534.700),
- Santa Cruz County (Kalifornija, ZDA) je sprejel strategijo leta 1999 (število prebivalcev 230.000),
- Del Norte County (Kalifornija, ZDA) je sprejel strategijo leta 2000 (število prebivalcev 32.000),
- posamezne skupnosti v Argentini, Kanadi, Indiji, Italiji, Združenem kraljestvu in Filipinih.
Oglejte si še On the Road to Zero Waste, videoserijo 30-minutnih predstavitev skupnosti, ki so že napravile bistven korak naprej: Nova Scotia, Canberra, San Francisco, Burlington.
Priložnosti, ki jih ponuja Zero Waste
Omogoča razvoj in izgradnjo 100 % čiste blagovne znamke, s katero se lahko država predstavlja kot čista, zelena turistična destinacija.
Ponuja zaščitni znak zunanjim trgom (izvoz), da pridelki prihajajo iz neonesnaženega okolja, brez skritih nevarnosti, kot so dioksin in onesnažena podtalnica.
Z recikliranjem maksimalne količine materialov se zmanjša uvoz primarnih surovin in zagotovila njihova popolna izraba.
Odlagališča so največji vir toplogrednih plinov in obsežno zmanjšanje odpadkov bi pomagalo pri izpolnjevanju obveznosti iz Kyotskega sporazuma.
Lokalne skupnosti tako kontrolirajo in obvladujejo vedno dragocenejše vire – odpadke lahko spremenijo v bogastvo.
S ponovno uporabo ločeno zbranega materiala se zagotovijo nova delovna mesta.
Dolgoročni stroški ravnanja z odpadki se občutno znižajo in prihodnji rodovi bodo rešeni skrbi zaradi onesnaženega okolja.
Razvoj in inovacije bodo imele prosto pot, neomejeno s preživelim razmišljanjem industrijske dobe. Tako razvite tehnologije predstavljajo možnost izvoza na tuje trge.
»Morda pa bi bila strategija Zero Waste tudi priložnost za Slovenijo, ki bi bila tako prva država v Evropi, ki bi stopila na pot brez odpadkov. Velika priložnost tudi zato, ker še vedno nima sežigalnice odpadkov,« spodbuja strategijo Petra Matos, ena od vodij projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu!