Planinska zveza Slovenije

 

Planinska zveza Slovenije (PZS) je najbolj množična nevladna organizacija v Republiki Sloveniji, s 57.637 člani v 261 društvih, kar predstavlja kar 2,9 vsega slovenskega prebivalstva. Je naslednica nekdanjega Slovenskega planinskega društva (SPD), ustanovljenega že v letu 1893, sama, s sedanjim imenom, pa bo v letu 2010 praznovala 62 let. Njena osnovna dejavnost je seveda planinstvo v vseh njegovih oblikah oz. dejavnostih.

Njihovo poslanstvo je nadaljevanje tradicije planinstva v vseh njenih oblikah dejavnosti, kot so: Delo z mladimi planinci, varno in strokovno vodenje izletov v gore, ohranjanje in varovanje narave, alpinizem, vključno z odpravami, športno plezanje, ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje, orientacijska tekmovanja, usposabljanje strokovnih delavcev v športu za področje planinstva, skrb za 174 planinskih koč, zavetišč in bivakov in za mrežo 1520 planinskih poti v skupni dolžini 8240 km po vsej Sloveniji in tudi za 69 transverzalnih poti - obhodnic.

Za sodelovanje v akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu so se odločili, ker je varovanje in ohranjanje narave ena izmed temeljnih dejavnosti PZS, za kar je PZS v letu 2007 pridobila tudi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ker so planinska društva organizirana skoraj v vseh slovenskih občinah in ker razpolagajo s preko 4.000 strokovno usposobljenimi kadri (vodniki, markacisti, varuhi gorske narave, turnimi kolesarji in vaditelji orientacije), ki so vešči dela s karto in orientacije pri odkrivanju divjih odlagališč, s številčnim članstvom po vsej Sloveniji pa bodo 17. aprila lahko močno pripomogli k uspehu akcije.

Sodelujejo kot enakovredni partnerji s formalno podpisanim sporazumom, s tem, da poteka obveščanje o akciji in usmerjanje neposredno preko 12 pristojnih odborov za varstvo gorske narave do odsekov za varstvo narave v planinskih društvih, hkrati pa tudi preko meddruštvenih odborov planinskih društev (tudi teh je v Sloveniji 12) do slehernega planinskega društva oz. njegovega vodstva.

»Naši člani so že o vsem obveščeni in v polni meri vključeni v akcijo popisovanja divjih odlagališč, enako pa pričakujemo, da se bodo v kar največjem številu udeležili tudi same akcije saniranja divjih odlagališč 17. aprila 2010. Vsem našim članicam in vsem njihovim članom se že vnaprej zahvaljujemo za aktivno sodelovanje v akciji, v prepričanju, da bomo tudi tokrat pokazali slovenski javnosti, da je ohranjanje narave ena temeljnih vrednot slovenskih planincev,« je povedala Rozalija Skobe, načelnica Komisije za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije.

Sicer pa Komisija za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije že tradicionalno vsako leto ob Dnevu Zemlje, 22. aprila, organizira očiščevalne akcije po vsej Sloveniji, ki so praviloma bolj usmerjene na območja, kjer potekajo planinske poti, in v okolico planinskih koč.

Planinci so dober zgled

»Ocenjujemo, da smo ravno planinci tisti dober zgled, kako ohranjati naravo čisto, kar lahko opazimo tudi v naših gorah, saj skoraj ne najdemo več nikakršnih odpadkov, naše vodilo pa je: »Vse kar si prinesel v gore, odnesi tudi nazaj v dolino!«, kar velja seveda tudi za vse druge dejavnosti v naravnem okolju. Tudi vsi odpadki, ki so nujno zlo delovanja planinskih koč, odvažamo na ustrezna mesta v dolini, odpadne vode pa se trudimo v kar največji meri obvladovati z okolju prijaznimi čistilnimi napravami,« pravijo na Komisiji za varstvo gorske narave.


Prijava na Čist-e-novice